Spoznavanje lesnatih rastlin na OŠ Gorje

Uporaba določevalnih ključev pri pouku

Z velikim zanimanjem sem prisostvovala seminarju o uporabi interaktivnih določevalnih ključev, ki je bil organiziran v okviru prjekta KeyToNature. Vse skupaj me je tako navdušilo, da sem se odločila, da bi predstavljena določevalna orodja čim prej preizkusila tudi v praksi.

Najprej sem poiskala mesto v učnem načrtu, kjer bi si lahko pomagala z njimi. Pri naravoslovju v 7. razredu že v začetku šolskega leta obravnavamo gozd kot življenjski prostor. V skladu z učnim načrtom naj bi učenci usvojili naslednje cilje:

Splošni cilji predmeta Naravoslovje 7:

• doseči razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti žive in nežive narave in pestrosti življenja;
• doseči, da z lastnim iskanjem in preučevanjem učenci pridejo do določenih spoznanj in si oblikujejo pozitiven odnos do narave;
• razvijati sposobnosti za opazovanje in spretnosti za učinkovito in varno raziskovanje;
• razvijati sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj;
• razvijati odgovoren odnos do okolja in narave ter spodbujati interes za njegovo aktivno varovanje;
• spodbujati spoznanja, da je človek odvisen od narave in njen sestavni del;
• razvijati spoštovanje do vseh oblik življenja ter razvijanje razumevanja o medsebojni povezanosti žive in nežive narave;

Učni sklop: GOZD
Tema: Drevesa in grmi
Število ur: 4

Operativni cilji iz UN:

• prepoznava tipične predstavnike živih bitij v gozdnih plasteh
• razlikuje med različnimi vrstami listavcev in iglavcev v gozdu
• spozna najpogostejše vrste grmov v okolici

Temeljni standardi znanja(minimalni):

• razlikuje med značilnimi vrstami gozdnih listavcev in iglavcev
• pozna najpogostejše vrste grmov v okolici

Dejavnosti: Opazovanje, primerjanje in prepoznavanje različnih gozdnih drevesni vrst in grmovnic. Vaja 1. Delo na terenu in uporaba različnih določevalnih ključev.

METODE DELA:
Učitelj lahko interaktivne določevalne ključe uporablja na veliko različnih načinov (frontalno, skupinsko…) in v različnih etapah učnega procesa (utrjevanje znanja, usvajanje nove snovi, motivacija, …). Smiselno se mi je zdelo, da z uporabo določevalnih ključev nadgradim in popestrim že obstoječo, utečeno dejavnost - terensko delo. Z našimi učenci že več let zapored v sodelovanju z revirnim gozdarjem Zavoda za gozdove iz Bleda obiščemo bližnji gozd. Učenci spoznajo pomen gozda, različne grmovne in drevesne vrste ter njihove značilnosti, delo gozdarja… Delo obsega samostojno opazovanje gozda ob pomoči delovnih listov ter vodeno opazovanje in določanje značilnih grmovnih in drevesnih vrst.

V učnem načrtu so predlagane naslednje vrste:

• LISTAVCI: bukev, hrast, gaber, kostanj, jesen
• IGLAVCI: smreka, jelka, bor, macesen
• GRMI: leska, bezeg, dren, navadni brin, glog, robida, črni trn.

Učenci so si sproti beležili najbolj pomembne podatke, ki jih je povedal gozdar in nabirali liste, ki so jih kasneje doma herbarizirali in izdelali so svoj herbarij. Ker pa smo pri naravoslovnem dnevu časovno omejeni in nismo mogli spoznati vseh vrst, sem sproti nabirala tudi take primere, ki jih gozdar učencem ni predstavil. V šoli sem jih herbarizirala in uporabila pri pouku z interaktivnimi določevalnimi ključi za določanje lesnatih rastlin Slovenije. Uporabili smo dihotomni ključ, pri katerem so se učenci odločali med dvema možnostima. Kmalu sem opazila, da so učenci imeli nemalo težav z nekaterimi pojmi, zlasti kjer jih je ključ spraševal ali herbariziran list pripada grmu ali drevesu, koliko je visoko drevo in ali je vednozeleno, barva cvetov… Zato sem pripravila tudi skenirane fotografije dreves in grmov.

Pouk ob uporabi interaktivnih določevalnih ključev je potekal v računalniški učilnici. Dva primera smo napravili frontalno, pri čemer sem učencem pomagala s podvprašanji, dodatno razlago, jih spomnila na snov 6. razreda o zunanji zgradbi listov in cvetov… Na ta način so se spoznali tudi z načinom delovanja ključa.

Učence sem razdelila po parih. Dobili so eno samo navodilo: »Ob pomoči interaktivnega določevalnega ključa poimenuj rastlino, ki ji pripada vejica na tvoji mizi.« Par je prejel herbarizirano vejico in barvno sliko drevesa ali grma. Ko so menili, da so pravilno določili vrsto, so me poklicali in skupaj smo preverili rešitev. V večini primerov so učenci prišli do pravilne rešitve.

UPORABLJENI MATERIALI: Za izvedbo te ure sem potrebovala herbarizirane vejice različnih grmov in dreves, slike celotnih rastlin, projektor, platno in osem računalnikov z internetno povezavo, saj smo do ključev dostopali neposredno prek interneta.

OPIS PRIPRAVE IN POTEKA AKTIVNOSTI: Priprava na uro mi je vzela kar nekaj časa, saj je bilo potrebno nabrati vejice, jih vložiti med časopisni papir, obtežiti in posušiti. Nato sem jih popisala in v različnih priročnikih poiskala slike celotnih rastlin - po možnosti s cvetovi in plodovi. Pozorna sem morala biti tudi na to, da sem odstranila imena rastlin. Nato sem slike skenirala in zaradi večje trajnosti plastificirala. Herbariziranje mi je vzelo teden dni časa, priprava slik pa celo dopoldne. Ker sem materiale spravila, mi prihodnje leto postopka ne bo potrebno ponavljati, saj bom imela gradivo že na voljo.

Učenci so bili nad uro navdušeni. Ostala jim je v prijetnem spominu. Pari so kar tekmovali med seboj, kateri bo določil več različnih vrst. Sama sem imela največje težave z vedno večjim neredom na svoji mizi, kjer je bilo vedno težje najti ustrezne pare. Zato tudi nisem uspela fotografirati učencev pri delu in prilagam samo slike materiala. Učenci so bili zagnani za delo. Priložnost so zaslutili tudi tisti, ki imajo sicer pri pouku velike težave. Njihovi obrazi so ob vsaki pohvali kar zažareli. Največ težav so imeli učenci pri težjih izrazih, ki jih nimamo časa omenjati pri pouku v osnovni šoli ali pa so za učence prezahtevni: pernato žiljeni listi, luskasti listi, cvetno odevalo, plod je glavica, cvetni venec je someren, celorobi listi, trojnati listi, krilato steblo… Ti izrazi zahtevajo dodatno razlago učitelja in predvsem natančno opazovanje dodanega slikovnega gradiva, primerjanje in sklepanje. To pa zmorejo učno bolj sposobni učenci. Mogoče bi bilo dobro, da bi bil ključu dodan kak slovarček. Zelo težko smo ugotavljali tudi vonj listov.

ZAKLJUČKI , PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVO, NADGRADNJO: Zelo pozdravljam idejo o porabi interaktivnih določevalnih ključev pri pouku. Taka ura sicer od učitelja zahteva bistveno več predpriprave v razmišljanju in pri pripravi materialov. V letošnjem šolskem letu sem jo izvajala poskusno le v enem oddelku. Učencem je bila ura všeč in so z navdušenjem brskali po določevalnih ključih. Prav gotovo so možne tudi izboljšave pri izvedbi ure, npr.: priprava in uporaba delovnih listov pri delu z računalnikom, uporaba interaktivnih ključev na terenu…

Asja Sodja, prof. bio-gos, OŠ GORJE