| 1 | a |
| Ptica klopota s kljunom ali s kljunom trka ob les. | ► 2 |
| |
| 1 | b |
| Ptica poje ali se oglaša. | ► 5 |
| |
|
| 2 | a |
Črno bela ptica, 100 do 115 cm visoka, polovico višine predstavljajo rdeče noge. Pogosto klopota s kljunom.  (i) | bela štorklja |
| |
| 2 | b |
| Ptica polovico tako velika; običajno pleza po drevesu opirajoč se na tog rep. Ritmično bobna s kljunom v drevesno deblo ali vejo (detli in žolne). | ► 3 |
| |
|
| 3 | a |
| Hrbet črn z belimi lisami. Spomladi bobna z značilno kratkimi udarci, ki pa jih mnogokrat ponovi. (i) Celo leto se oglaša s kratkim trdim kik, ki ga ponavlja kadar je vznemirjen. (i) | veliki detel |
| |
| 3 | b | | |
|
| 4 | a |
| Glava in teme sivo. Bobna kratko, vendar pogosto, z glasnimi razmeroma hitrimi udarci. Petje je glasen padajoči niz glasov piv-piv-piv ki se ponovijo 6-9 krat. (i) | pivka |
| |
| 4 | b |
| Glava zelena z rdečo kapo. Bobna redko z mehkimi in hitrimi udarci. Petje je glasen nepadajoči niz 10-18 glasov kli-kli-kli, ki ne padajo. (i) | zelena žolna |
| |
|
| 5 | a |
| Poje v glavnem ponoči. | ► 6 |
| |
| 5 | b |
| Poje v glavnem podnevi. | ► 9 |
| |
|
| 6 | a |
| Oglaša se z dolgim rožljajočim in vreščečim glasom, ki se ponavlja. (i) | pegasta sova |
| |
| 6 | b |
| Napev je sestavljen iz čistih, kratkih tonov z odmori med njimi, ki se redno ponavljajo. | ► 7 |
| |
| 6 | c |
| Napev dolg in melodičen, brez prekinitve. | ► 8 |
| |
|
| 7 | a |
| Napev je glasen, kratek, globok žvižg puup-puup-puup, ki se redno ponavlja vsaki 2-3 sekundi. (i) | mali skovik |
| |
| 7 | b |
| Napev je serija tihih, zamolklih skovikov hu--hu--hu, ki se redno ponavljajo. (i) | mala uharica |
| |
|
| 8 | a |
| Petje zelo raznoliko, presenetljivo močno in blagoglasno. Sestavljeno je iz kratkih kitic, ki se ponavljajo v različnih zaporedjih. Sestavljeno iz značilnega ihtenja, enoličnih delov, cvrčečih zaporedij tonov in krešenda ponavljajočih žvižgov lu lu li li lii lii. (i) | slavec |
| |
| 8 | b |
| Petje žvrgoleče in melanholično, ki se začne z nekaj visokimi, razvlečenimi, nežnimi toni, sledi padajoče zaporedje tonov, ki pospeši v zaporedje vibrirajočih zvokov in konča z razburjenimi, čistimi, škripajočimi toni. (i) | taščica |
|
| |
| 8 | c |
| Tridelne kitice se začnejo z žvižgajočim tititi, sledijo jim raskavo škripajoči in šušljajoči kršš-kršš-kršš, ki se zaključijo z nekaj žvižgajočimi toni. (i) | šmarnica |
| |
|
| 9 | a |
| Ptica pleza po deblu in uporablja trd/tog rep za oporo ali pleza v vseh smereh. | ► 10 |
| |
| 9 | b |
| Ptica redko pleza po deblu in takrat pleza samo navzgor in ne uporablja repa za oporo. | ► 14 |
| |
|
| 10 | a |
| Ptica pleza v vseh smereh (tudi z glavo navzdol), ampak se ne podpira z repom. Hrbet siv, prsi in trebuh oranžne. Poje zelo glasno: fii-fii-fii-fii (i), tui-tui-tui-tui (i) ali tvee-tveet tvee-tveet (i) | brglez |
|
| |
| 10 | b |
| Ptica vedno pleza navzgor in se podpira z repom. | ► 11 |
| |
|
| 11 | a |
| Zelo majhna rjavosiva ptica, velika eno tretjino kosa. Napev je iz kratkih kitic dolgih sekundo in pol, ki so sestavljene iz visokih naraščajočih žvižgov. (i) | kratkoprsti plezalček |
|
| |
| 11 | b |
| Srednje velik detel, nekoliko večji od kosa. Hrbet črn, zelen ali siv. Glasno se oglaša ali bobna na les. | ► 12 |
| |
|
| 12 | a |
| Hrbet črn z belimi lisami. Spomladi bobna z značilno kratkimi udarci, ki pa jih mnogokrat ponovi. (i) Celo leto se oglaša s kratkim trdim kik, ki ga ponavlja kadar je vznemirjen. (i) | veliki detel |
| |
| 12 | b |
| Hrbet rjavo-siv. Nikoli ne bobna. Napev je serija 12-18 glasnih, jokavih tonov. (i) | vijeglavka |
|
| |
| 12 | c |
| Hrbet zelen. Spomladi bobna. | ► 13 |
| |
|
| 13 | a |
| Glava in teme sivo. Bobna kratko, vendar pogosto, z glasnimi razmeroma hitrimi udarci. Petje je glasen padajoči niz glasov piv-piv-piv …, ki se ponovijo 6-9 krat. (i) | pivka |
| |
| 13 | b |
| Glava zelena z rdečo kapo. Bobna redko z blagimi in hitrimi udarci. Petje je glasen nepadajoči niz 10-18 glasov kli-kli-kli ..., ki ne padajo. (i) | zelena žolna |
| |
|
| 14 | a |
| Ptica 2- do 3-krat tako velika kot kos. | ► 15 |
| |
| 14 | b |
| Ptica približno tako velika kot kos. | ► 23 |
| |
| 14 | c |
| Ptica vsaj pol manjša od kosa. | ► 24 |
| |
|
| Večja ptica, 2- do 3-krat tako velika kot kos. |
|
| 15 | a |
| Ptica enotno obarvana (črno ali sivo). | ► 16 |
| |
| 15 | b |
| Ptica dvo-barvna ali mnogo-barvna. | ► 19 |
| |
|
| 16 | a |
| Ptica večinoma enotno srednje ali svetlo siva; prsi in trebuh le nekoliko svetlejše kot ostalo perje. | ► 17 |
| |
| 16 | b |
| Ptica večinoma enotno črna ali temno siva. | ► 18 |
| |
|
| 17 | a |
| Pogost v parkih, kjer se hrani na tratah. Vrat ima na strani veliko belo liso.
Peruti imajo enotno sivo spodnjo stran in bel prečni trak na zgornji strani, ki se lepo vidi v letu. Poje visoko v drevesnih krošnjah. Petje je zamolklo, štiri- do petzložno gruljenje gru-grugru gru-grugru. (i) | golob grivar |
| |
| 17 | b |
| Splošno razširjen in pogost v mestih; običajno se zadržuje v jatah. Večinoma sivkast, vendar tudi v mnogih barvnih različicah. Peruti so na spodnji strani bele. Oglaša se z grulečim u-ru-ku, ki se večkrat ponovi in postaja glasnejše. | domači golob |
| |
| 17 | c |
| Pogosta na območjih z individualnimi hišami in vrtovi. Ptica svetlo siva z ozko črno progo na strani vratu. Napev iz treh grulečih zlogov huu-huu-huu, ki jih večkrat ponovi. (i) | turška grlica |
|
| |
|
| 18 | a |
| Ptica od daleč izgleda popolnoma črna, toda od blizu je temno siva in svetleje siva čez vrat in tilnik. Oglaša se z razmeroma kratkim in ostrim kjak. | kavka |
| |
| 18 | b |
| Ptica enotno črna. Zelo glasen običajni klic, ki deluje tudi kot območno petje,
je hripavo grleno krakanje, ki se ponovi 3-4 krat. | črna vrana |
| |
|
| 19 | a |
| Ptica dvo-barvna (na hitro pogledano le dve barvi perja). | ► 20 |
| |
| 19 | b | | |
|
| 20 | a |
| Ptica črna in bela z zelo dolgim repom. Večina klicev je hripavih in nemuzikaličnih. Najbolj poznana je nevezana serija dolgih, udušenih, hitrih in zelo hripavih čee-čee-čee ... (i) | sraka |
|
| |
| 20 | b |
| Ptica črna in siva. Zelo glasen običajni klic, ki deluje tudi kot območno petje,
je hripavo grleno krakanje, ki se ponovi 3-4 krat. (i) | siva vrana |
|
| |
|
| 21 | a |
| Peruti široke in okrogle; peruti in rep črno-belo progaste. Oranžno telo in glava s perjanico, ki jo postavlja pokonci. Kljun dolg, ozek in rahlo ukrivljen navzdol. Napev iz treh votlih, pridušenih kitic uup-uup-uup (včasih samo dve kitici). (i) | smrdokavra |
| |
| 21 | b |
| Peruti koničaste in trikotne; peruti in rep dolg. Kljun kratek. | ► 22 |
| |
|
| 22 | a |
| Hrbet, glava in prsi enotno modro-sive; ostro omejen trebuh je bel s temnimi progami. Zelo znan napev iz dveh zlogov kuu-ku, ki se ponavlja zelo dolgo časa. (i) | kukavica |
| |
| 22 | b |
| Ujeda z rdeče-rjavim hrbtom in temno sivimi konicami peruti. Pogosto lebdi na mestu s široko razprostrtim repom. Oglaša se v zraku s serijo kratkih, ostrih klicev kee-kee-kee ... (i) | postovka |
|
| |
|
| Srednje velike ptice, podobne velikosti kot kos |
|
| 23 | a |
| Ptica pretežno črna z rumenim kljunom. Poje visoko v krošnjah dreves in na vrhovih stavb. Napev dolg in melodičen. (i) | kos |
|
| |
| 23 | b |
| Ptica črna z mnogimi belimi pikami na telesu. Petje je zapleteno zaporedje glasnih žvižgov in ropotajočih, škripajočih in brnečih tonov ter zelo dobrih posnemanj drugih ptičjih glasov in šumov, pri čemer zamahuje s perutmi. (i) | škorec |
| |
|
| 20 | c |
| Ptica črna in rumena. Napev je lepo, glasno in blagoglasno žvižganje. (i) | kobilar |
|
| |
|
| Majhne ptice, velikosti vrabca |
|
| 24 | a |
| Ptica z zelo močnim, trikotnim kljunom; veliko glavo in debelim vratom, ter kratkim repom. Prevladuje rjasto-rjava barva z črnimi, belimi in sivimi vzorci. Klic je kratek in oster visokotonski eksplozivni ciks. (i) | dlesk |
|
| |
| 24 | b |
| Ptica v celoti bolj drobna. Rep daljši. | ► 25 |
| |
|
| 25 | a |
| Prsi enotno svetlo oranžne. | ► 26 |
| |
| 25 | b | | |
| 25 | c |
| Prsi belkaste, sive ali rjave. | ► 28 |
| |
|
| 26 | a |
| Hrbet rjav, trebuh bel. Noge rjave. Petje žvrgoleče in melanholično, ki se začne z nekaj visokimi, razvlečenimi, nežnimi toni, sledi padajoče zaporedje tonov, ki pospeši v zaporedje vibrirajočih zvokov in konča z razburjenimi, čistimi, škripajočimi toni. (i) | taščica |
|
| |
| 26 | b |
| Hrbet temno siv; trebuh oranžen tako kot prsi. Noge črne. Petje je kratka, nežna melanholična kitica, ki se začne z višjim zateglim tonom, ki mu sledijo dva ali trije padajoči žvižgi in se konča z žvrgolenjem. Kitico vztrajno ponavlja od prvega jutranjega mraka do večera. Običajno poje na vrhu visokega drevesa ali hišne antene. (i) | pogorelček |
| |
|
| 27 | a |
| Glava rumena, tudi prsi rumene. Hrbet rjav s temnimi progami. Petje sestavljeno iz kitic iz 5 do 8 visokotonskih hitro ponavljajočih se trilčkov z zapotegnjenim zadjim tonom cicicicicici-diii. Običajno poje na grmu ali drevesu. (i) | rumeni strnad |
| |
| 27 | b |
| Glava modra. Peruti in rep modrikaste. Petje sestavljeno iz čistih hitrih trilčkov dži-dži-dži-ci-ci-ci, ki se ponavljajo po kratkem premoru. (i) | plavček |
|
| |
| 27 | c |
| Črna glava z velikimi belimi lici. Spodnji del rumen s črnim pasom, ki se razteza od grla proti repu. Petje ritmično in zveneče ti-ta ti-ta ti-ta ali ti-ti-ta ti-ti-ta ti-ti-ta. (i) | velika sinica |
|
| |
|
| 28 | a |
| Zgornja stran (vsaj hrbet in rep) pretežno črna. Silhueta z dolgimi ozkimi krili in viličastim repom (lastovičja silhueta). | ► 29 |
| |
| 28 | b |
| Zgornja stran rjava. | ► 31 |
| |
| 28 | c | | |
| 28 | d |
| Zgornja stran ni črna, rjava ali siva. | ► 37 |
| |
|
| 29 | a |
| Ptica v celoti črna razen svetlejšega grla. Običajno ga opazujemo v letu, ko lovi žuželke in se oglaša z ostrim, enoličnim, zvenečim klicem srriii. (i) | hudournik |
| |
| 29 | b |
| Trebuh in podrepno perje belo. | ► 30 |
| |
|
| 30 | a |
| Ptica z rdečim grlom in dolgim, globoko zarezanim repom. Običajno gnezdi v stavbah. Glasno petje sestavljeno iz hitrega ščebetanja, ki ga prekinja suho drdranje. (i) | kmečka lastovka |
|
| |
| 30 | b |
| Snežno bel spodnji del, grlo in trtica so ostro ločeni od sicer črnega zgornjega dela. Črn rep je kratek in zmerno zarezan. Običajno gnezdijo v majhnih kolonijah z gnezdi pritrjenimi na zunanji strani hiš. Glasne, še posebej v kolonijah. Petje mehko in žvrgoleče; vključeno tudi ščebetajoče oglašanje prrrt ali prriit. (i) | mestna lastovka |
|
| |
|
| 31 | a |
| Ptica bolj ali manj v celoti rjava. Napev je dolg in melodičen; pavze med kiticami so kratke. | ► 32 |
| |
| 31 | b |
| Ptica ima rjavkast le zgornji del; prsi in trebuh belkaste ali sivkaste. Kitice v napevu so kratke; vmes je daljša pavza. | ► 33 |
| |
|
| 32 | a |
| Ptica zelo majhna, enotno temno rjava; kadar poje drži rep navpično navzgor. Običajno ga najdemo v gozdovih ali v mestnih parkih in velikih vrtovih z gosto vegetacijo. Poje zelo glasno, običajno na spodnjih vejah dreves ali na vrhovih grmov. (i) | stržek |
| |
| 32 | b |
| Ptica enotno rjava, z na videz nekoliko temnejšim zgornjim delom in svetlejšim spodnjim delom. Pogosteje ga slišimo kot vidimo. Petje zelo raznoliko, presenetljivo močno in blagoglasno. Sestavljeno je iz kratkih kitic, ki se ponavljajo v različnih zaporedjih. Sestavljeno iz značilnega ihtenja, enoličnih delov, cvrčečih zaporedij tonov in krešenda ponavljajočih žvižgov lu lu li li lii lii. Poje tudi ponoči. (i) | slavec |
| |
| 32 | c |
| Ptica svetlo rjava s temno rjavimi progami. Petje sestavljajo hitre, dolge, nekoliko naraščajoče in padajoče žvrgoleče kitice, podobne škripanju vrat. Običajno poje na vrhu grma ali srednje velike smreke. (i) | siva pevka |
|
| |
|
| 33 | a | | |
| 33 | b | | |
|
| 34 | a |
| Barve na glavi oblikujejo značilno masko. | ► 35 |
| |
| 34 | b |
| Glava enotno obarvana. | ► 36 |
| |
|
| 35 | a |
| Ptica bela, siva in črna; vitka z dolgim repom, ki ga neprestano guga navzgor in navzdol. Klic je lahko prepoznaven dvozložen cli-lip ali trizložen ci-ce-lip. Petje nepovezano žvrgolenje sestavljeno večinoma iz klicev. (i) | bela pastirica |
| |
| 35 | b |
| Ptica siva s svetlejšim spodnjim delom in črno (samci) ali rjavo (samice) kapo na glavi. Petje se začne s tihim žvrgolenjem, ki se prelije v značilno glasno zaporedje žvižgajočih tonov. (i) | črnoglavka |
|
| |
| 35 | c |
| Ptica siva s svetlejšim spodnjim delom in temnejšim repom in temenom. Ušesni krovci so še temneje sivi kot teme. Snežno belo grlo je ostro ločeno od glave. Petje dvodelno; tihemu, hitremu, visokemu čebljanju sledi glasno drdranje na isti višini tona mlli-lli-lli-lli. (i) | mlinarček |
|
| |
|
| 36 | a |
| Zgornji del svetlo siv, spodnji del belkasto-siv. Napev je serija enostavnih, tihih, visokih žvižgov cip-čkčk-cip-cii-cii-ciit. Ritem je nekoliko neenakomeren s kratkimi presledki med žvižgi. (i) | sivi muhar |
|
| |
| 36 | b |
| Zgornji del temno siv. Trebuh in podrepna peresa rdečkasta. Živahno in pogosto potresava z repom. Tridelne kitice se začnejo z žvižgajočim tititi, sledijo jim raskavo škripajoči in šušljajoči kršš-kršš-kršš, ki se zaključijo z nekaj žvižgajočimi toni. (i) | šmarnica |
| |
|
| 37 | a |
| Ptica na splošno izgleda rumenkasto-zelena; brez izrazitih belih vzorcev na perutih ali glavi. | ► 38 |
| |
| 37 | b |
| Ptica bolj živo obarvana; z belimi vzorci na perutih ali glavi. | ► 39 |
| |
|
| 38 | a |
| Močna ptica z debelim, izrazitim kljunom. Poje v kiticah gostolečih in zvenečih zaporedij tonov gigigigi (i) ali naraščajočih nosljatih dveeež (i) | zelenec |
| |
| 38 | b |
| Manjša, nežnejša ptica z drobnim kljunom. Petje visoko, zelo hitro in dolgo trajajoče žvrgolenje z žvenketajoče-sikajočim zvenom na približno enaki višini tona. Poje na vrhu dreves ali med letom s togimi počasnimi zamahi peruti. (i) | grilček |
| |
|
| 39 | a |
| Glava in prsi na straneh rjasto-rdeče, v kontrastu z modrikasto-sivim temenom in tilnikom. Petje sestavljeno iz glasnih, sekundo in pol dolgih padajočih kitic, ki se po krajšem odmoru vztrajno ponavljajo. (i) | ščinkavec |
|
| |
| 39 | b |
| Zelo pisana ptica (črna, rumena, rdeča, rjava, bela) z nezamenljivim rdečim “obrazom”. Peruti črne s široko rumeno progo. Petje precej tiho, prijetno in živahno žvrgoleče, gostoleče in zveneče. (i) | lišček |
| |
-2.jpg)
.jpg)
