Šempetrski tretješolci so spoznavali travnik

1 Mali raziskovalci v akciji

Delavnica je potekala 22. maja 2009 na OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici. V njej je sodelovalo 40 učencev 3. razreda. Trajala je 4 ure.

Povezava do uporabljenega določevalnega ključa: pdf oblika

Vsebine in cilje pri predmetu spoznavanje okolja želimo učencem približati na različne načine. V letošnjem šolskem letu smo cilje

• učenci dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o značilnih okoljih v Sloveniji in rastlinah v njih;
• spoznavajo, da so rastline, živali in ljudje povezani med seboj in z neživo naravo;
• spoznavajo, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja;
• s pomočjo ključa znajo poimenovati izbrane rastline;
• povezujejo nova spoznanja z že osvojenimi znanji;
• navajajo se na sodelovalno učenje;
• samostojno raziskujejo in rešujejo dane naloge;
• navajajo se na pozorno poslušanje in samostojno poročanje;

zasledovali na drugačen način.

Vsebino »Rastline na travniku« smo izpeljali v mesecu maju v okviru mednarodnega projekta KeyToNature.

Najprej so si učenci pridobili predstave o različnih življenjskih okoljih s pomočjo opazovalnih sprehodov, razgovorih in drugih dejavnostih. Z brskanjem po enciklopedijah in računalniškim programom so posebej spoznavali značilnosti travnika v Sloveniji.

Nato nam je ga. Irena Kodele Krašna (Prirodoslovni muzej Slovenije) izdelala določevalni ključ, s pomočjo katerega so učenci sami določevali rastline. Učencem je najprej razložila osnovne pojme, ki so bili potrebni za razumevanje ključa. Učenci so se razdelili v manjše skupine in v konkretnem okolju samostojno s pomočjo določevalnega ključa spoznavali imena rastlin. Pri tem so se počutili pravi raziskovalci. Kos so bili zastavljenim nalogam, saj je bil ključ enostaven in razumljiv. K delu jih je dodatno motiviralo okolje, ki je ponujalo pestro izbiro rastlin.

Po opravljenem delu na terenu, so skupine v razredu poročale in pripravile razstavo. Svoje pridobljeno znanje so učenci razširjali in uporabljali v različnih okoljih po Sloveniji. Z obiska Kuclja, Nanosa in drugih travniških površin, so učenci prinašali rastline in jih predstavili sošolcem. Pridobljeno znanje so uporabljali tudi pri ustvarjalnih zapisih pri urah slovenskega jezika in slikanju pri likovnemu pouku.

1.1 Struktura delavnice:

Prvi del: Spoznavanje pojmov (15 minut, frontalna oblika dela)

1. pripravljene skice posameznih značilnosti rastlin,
2. razlaga posameznih značilnosti in razgovor o tem, kateri cvetovi so zvezdasti in kateri ne, kateri listi so enostavni in kateri niso enostavni, kateri listi so trojnati in kaj je vitica, kdaj so listi nasprotni in kdaj v vretencih...

Drugi del: Delo z določevalnim ključem na terenu (1,5 ure, delo v dvojicah)

1. razdelitev določevalnih ključev učencem (natisnjena oblika),
2. skupna določitev prve rastline, da učenci ponovijo pojme, ki so jih slišali v učilnici in da spoznajo delo z dihotomnim ključem,
3. določanje rastlin na travniku - učenci rastlino, ki so jo določili, pokažejo učitelju in če je pravilno določena, jo prilepijo na plakat (koliko časa traja ta aktvnost je odvisno od raznolikosti rastlin na travniku in koncentracije učencev),
4. pred odhodom v šolo se učenci zbrejo pred plakati in ponovijo imena rastlin, ki so jih določili.

Tretji del: Povzetek (45 minut, frontalna oblika in individualno delo)

1. poročanje dvojic o njihovem delu,
2. priprava razstave rastlin, ki so jih učenci na travniku določili,
3. besedno in likovno ustvarjanje.

Danica Brajnik in Sonja Mozetič, učiteljici RP ter Irena Kodele Krašna

Angleška verzija prispevka